Ameriška borovnica


ameriska_borovnica.jpgSmo največji gojitelji sadik ameriških borovnic v Sloveniji in imamo na tem področju 40 let bogatih izkušenj. Trenutno gojimo 14 sort. Sadike so močne, lepo raščene in zdrave. Pridelek lahko pričakujete že v 1. letu saj vam ponujamo 3 in 4 leta stare sadike, ki so visoke do 1,3 metra.

Ameriška vrtna borovnica je grm, ki, odvisno od sorte, zraste od 1,4 do 2,5 metra visoko. V polni rodnosti daje od 5 do 10 kg borovnic. Rodi v grozdih. Jagode merijo v premeru do 2 cm in dozorijo posamično v času od julija do konca septembra in tudi do srede oktobra, kar je odvisno od sorte in kraja. Zahteva dobro humusno zemljo, ki naj bo kisla, PH 3,5 do 5. Najboljša je borova iglavka (humus izpod bora ali smreke) ali šota.

 


Lega in sajenje

Ameriška vrtna borovnica zahteva lego, ki je nekoliko zaščitena pred direktnim soncem. Rabi veliko vlage, zato je potrebno tudi redno in izdatno zalivanje. Jamo pripravimo tako, kot za vsako drugo sadno drevo, globoko 60 centimetrov in široko 80-100 centimetrov, in jo napolnimo z borovo iglavko ali šoto. Sadiko posadimo nekoliko na vzpetino, da pri kasnejšem in rednem zastiranju korenine ne pridejo pregloboko v zemljo. Po sajenju sadiko obrežemo, sicer pa jo obrezujemo spomladi. Močnejše poganjke skrajšamo na dve tretjini. V naslednjih letih pustimo štiri do šest najlepših vej za ogrodje grma. Ko vzgojimo grm do polne rodnosti, starejše veje redčimo-izrezujemo in postopoma pomlajujemo.

 

 


Gnojenje in oskrba

Gnojimo z kislimi mineralnimi gnojili, kot so: amonsulfat, superfosfat in patentkalij. Zelo dobro je specialno mineralno gnojilo za ameriške borovnice ali gnojilo za rhododendrone in azaleje. Zelo dobro je tudi gnojilo z počasnim izločanjem Osmokote Plus. Od naravnih gnojil lahko uporabimo dobro prepereli hlevski gnoj, zelo dober pa je preležan perutninski gnoj. Za gnojenje pa lahko uporabimo tudi biološka gnojila, kot so: Biopost, Organo, Biogrena super,... Rastlinam naredimo zastirko, ki jo obnavljamo na eno ali dve leti. Uporabimo lahko lesne sekance, lubje, žagovino ali pokošeno travo. Zastirka bo preprečevala prekomerno segrevanje in izsuševanje substrata kot tudi rast plevelu. Ker se z leti rastišče razkisluje in humus troši dodajamo tudi kislo šoto. Škropljenje proti škodljivcem in boleznim ni potrebno.

Sodijo med najbolj zdravo in celo zdravilno delikatesno sadje. Pomagajo pri slabokrvnosti, urejujejo prebavo in vrednost sladkorja v krvi ter vračajo moč in vitalnost vašemu organizmu, saj so polne vitaminov in mineralov.

 


 

Najpogostejše težave:

Če ste ob sajenju upoštevali zgoraj opisan postopek, imate lahko naslednje težave:

-         SUŠA: rastlina začne slabo rasti in listi se sušijo od robov navznoter in od vrhov poganjkov navzdol. Plodovi predčasno zorijo in so neokusni. Ob zelo zgodnji suši, so lahko cvetovi modrikasti namesto beli. Težavo rešite z pogostejšim zalivanjem.

-         MOČA: Če smo rastline posadili na slabo odcedni in z vodo bogat teren se nam lahko zgodi, da v sadilnih jamah zastaja voda. Stoječa voda zmanjša zračnost substrata in povzroči odmiranje korenin. Rastline slabo rastejo in že v poletnih mesecih zaključujejo z rastjo (listje se obarva kot v jeseni). Rešitev je učinkovita drenaža ali pa sajenje na vzpetino.

-         CVETNA MONILIJA: Pri občutljivih sortah se lahko ob mokrem in hladnejšem vremenu pojavi cvetna monilija. Rešitev je škropljenje proti tej bolezni v času tik pred cvetenjem.

-         OŽIRANJE BRSTOV OB BRSTENJU SPOMLADI: Za to sta lahko krivca dva. Gosenice ali vrabci. Če nam škodo delajo vrabci, rastline zaščitimo z mrežo do cvetenja. Proti gosenicam pa uporabimo insekticid ali jih odstranimo ročno.

-         RUMENO LISTJE IN SLABA RAST: Če vam kljub pravilni posaditvi rastline slabo rastejo jih je verjetno potrebno samo dognojit.

Če ste vaše borovnice posadili v dobro vrtno zemljo ali ste vsaki rastlini dali le 50 ali 100 litrov šote, bodo rastline v kratkem propadle ali pa bodo životarile in slabo obrodile. V takih pogojih rastline niso uspele ustvarit zdravega koreninskega sistema in kljub rednemu zalivanju in dognojevanju niso sposobne črpat hranil in vode. V tem primeru vam svetujem, da borovnice izkopljete in jih posadite po zgoraj opisanem postopku.

 

Uspešnost gojenja ameriških borovnic na vašem vrtu je predvsem odvisna od vas. Če boste zadostili vsem potrebam, boste imeli lepe grme in bogat pridelek, če boste želeli do pridelka brez zadostitve osnovnih zahtev borovnic, pa je bolje, da jih sploh ne sadite.

 


Uporaba plodov

Jagode ameriških borovnic imajo veliko hranilno vrednost. Bogate so s sladkorjem, suho snovjo, kislinami, vitamini, rudninami, vsebujejo pa tudi številna organska barvila - antociane. Poseben, skladen okus dajejo borovnicam hlapne snovi, ki so po sestavi drugačne, kot jih imajo gozdne borovnice.
Kakor vse vrste jagodičja so tudi borovnice nizkokalorično sadje. Pomembne so v dietetični prehrani in domačem zdravilstvu. Zaradi vsebnosti kislin, aromatičnih snovi, pektinov spodbujajo izločanje sline in pomagajo pri prebavi. Velika vsebnost kalija v jagodah vpliva na izločanje vode iz organizma. Jagode vsebujejo tudi čreslovino, zato delujejo razkuževalno, poleg tega varujejo stene ožilja.
Že dolgo je znano, da uživanje borovnic lajša težave pri ledvičnih kamnih, vnetju mehurja, kroničnih črevesnih vnetjih, hemoroidih, grižah. Svež borovničev sok je dobro razkužilo za ustno votlino in grlo.
Poseben pomen imajo borovnice v prehrani in lajšanju težav sladkornih bolnikov. Naravno barvilo mirtilin, ki ga vsebujejo tako jagode kot listje borovnic, omejuje in znižuje vrednost sladkorja v krvi. Pri zdravljenju sladkornih bolnikov dobro učinkuje tudi uživanje čaja iz borovničevega listja.